MC za zdravljenje posledic radiacije

Zamrznjene matične celice naj bi pomagale rešiti delavce v jedrski elektrarni v Fukušimi, ki bodo zaradi izpostavljenosti močnemu radioaktivnemu sevanju skoraj zagotovo zboleli. Japonske oblasti razmišljajo, na kakšen način bi rešile življenje delavcem blizu poškodovanim reaktorjem, upravljavcem vodnih topov in vsem, ki so tvegali svoja življenja, da bi rešili mnoga druga.

Visoka raven radioaktivnega sevanja povzroča resna obolenja in tudi smrt zaradi poškodovanega kostnega mozga, vendar pa je pomoč delavcem še vedno možna, če so jim bile zvorne celice odvzete pred izpostavljenostjo sevanju.

Terapija zahteva, da delavci nekaj dni jemljejo posebna zdravila, da zdravniki iz krvi lahko nato izločijo matične celice. Ob tem pa jih morajo priklopiti na aparat za dializo. Direktor dobrodelne organizacije Anthony Nolan, Alejandro Madrigal, je dejal, da je razmišljanje japonskih oblasti primerno, glede na raven sevanja, kateri so bili delavci izpostavljeni. Dodal je, da je moškim pripravljenih pomagati več kot 50 bolnišnic v Evropi.

Vir: Neocelica.si, foto: http://www.abc.net.au/news/stories/2011/04/16/3193329.htm

Evropska direktiva o MC

Na forumih je zaslediti kar precej vprašanj na temo standardov pri shranjevanju matičnih celic. Srečke nosečke predvsem zanima, ali se standardi pri nas kaj razlikujejo od standardov v tujini. Čisto konkretno rečeno - če bi danes pri nas shranili vzorec, bi z njim lahko nekoč svojega otročička zdravili npr. v Nemčiji. Kako je s tem?

Za vse članice EU velja ista direktiva, ki ureja standarde kakovosti in varnosti, darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave, konzerviranja, shranjevanja in razdeljevanja človeških tkiv in celic - DIREKTIVA 2004/23/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA, z dne 31. marca 2004:

Izsek:
(1) Presajanje človeških tkiv in celic je hitro razvijajoče se
področje medicine, ki daje široke možnosti zdravljenja
doslej neozdravljivih bolezni. Zagotavljati pa je treba
kakovost in varnost teh pripravkov predvsem zato, da se
prepreči prenašanje bolezni.

(2) Razpoložljivost človeških tkiv in celic za zdravljenje je
odvisna od državljanov Skupnosti, ki so jih pripravljeni
darovati. Da se zavaruje javno zdravje in prepreči prenos
nalezljivih bolezni s temi tkivi in celicami, je treba v času
njihovega darovanja, pridobivanja, testiranja, predelave,
konzerviranja, shranjevanja, razdeljevanja in uporabe
upoštevati vse varnostne ukrepe.

(3) Na nacionalni in evropski ravni je treba spodbujati akcije
obveščanja in ozaveščanja o darovanju tkiv, celic in
organov, katerih moto je, „vsi smo možni darovalci“. Cilj
teh akcij naj bi bil pomagati evropskim državljanom, da bi
se že za življenja odločali, da postanejo darovalci in bi s
svojimi željami seznanili svoje družine ali zakonite zastopnike.
Ker je treba zagotoviti razpoložljivost tkiv in celic za
zdravljenje, morajo države članice spodbujati darovanje
tkiv in celic, vključno s krvotvornimi matičnimi celicami,
ki morajo biti visoke kakovosti in varne, ter tako povečati
sposobnost pokritja lastnih potreb v Skupnosti.

(4) Za zagotavljanje visokih standardov kakovosti in varnosti
pridobivana, testiranja, predelave, shranjevanja in
razdeljevanja tkiv in celic v vsej Skupnosti, kot tudi za olajšanje
izmenjav darovanih tkiv in celic za bolnike, ki so
vsako leto deležni tovrstnega zdravljenja, so nujno
potrebna enotni okvirni pogoji. Bistveno je torej, da
določbe Skupnosti zagotovijo, da so človeška tkiva in
celice, ne glede na namen njihove uporabe, po kakovosti in
varnosti primerljivi. Vzpostavitev takih standardov bo torej
pomagala prepričati javnost, da imajo človeška tkiva in
celice, pridobljene v drugi državi članici, vendarle enake
garancije kakor tiste v lastni državi.

Celoten dokument najdete tukaj.